APDEJT.si

Ameriška valuta je bila na poti k najdaljšemu nizu dnevnih rasti od februarja, potem ko so najnovejši makroekonomski podatki potrdili solidno stanje gospodarstva ZDA. Kljub kaosu pod Trumpovo administracijo, je Amerika dosegla dvakrat hitrejši rast od Evropske unije. Dvotedenska krepitev dolarja se je še pospešila po objavi podatkov o BDP v sredo. Forint je trpel, evro pa je presegel 400 enot.

Frankfurtska borza je bila danes pod vplivom zaskrbljenosti glede konjunkture in mešanih poslovnih rezultatov velikih koncernov. Šibki signali nemškega gospodarstva, ki se je v drugem četrtletju skrčilo, so prispevali k padcu delnic. Avtomobilski proizvajalci so bili primorani znižati svoje napovedi zaradi povišanja carin na izvoz avtomobilov v ZDA, ki so se aprila dvignile s 2,5 na 27,5 odstotka, nato pa ustalile pri 15 odstotkih, kar negativno vpliva na bilance koncernov.

Predsednik Donald Trump je s pomočjo kongresa uresničil svojo grožnjo o ukinitvi zveznega financiranja NPR in PBS, kar naj bi negativno vplivalo na podeželsko Ameriko. Prav tako je predstavniški dom potrdil paket, ki zmanjšuje skoraj 9 milijard dolarjev predhodno odobrenih sredstev za tujo pomoč. Kljub strahovom po inavguraciji pa ni prišlo do pričakovanega porasta prečkanj meje, saj so se števila prosilcev za azil in nezakonitih prehodov dejansko zmanjšala.

Finančni minister Scott Bessent je potrdil, da predsednik Donald Trump ne bo odpustil predsednika Federalnih rezerv Jeroma Powella, čeprav je priznal, da bo predsednik še naprej pritiskal na Fed za znižanje obrestnih mer. Bessent je sicer zavrnil kritike, da je Trumpov odnos do Powella podoben njegovemu odnosu do FBI-ja, ter pozval k temu, da se liberalizem ne bi izognil pasti v predajo.

Kongresnica Anna Paulina Luna je ministrstvu za pravosodje uradno posredovala zahtevo za preiskavo predsednika Federal Reserve, Jeroma H. Powella, zaradi suma krivega pričanja. Powell je obtožen lažnega pričanja glede 700 milijonov dolarjev prekoračitve stroškov pri prenovi prostorov Feda v Washingtonu.

Indijska vlada si prizadeva pospešiti uvedbo izvozne promocijske misije in razmišlja o podpornih ukrepih za izvoznike. Ti ukrepi vključujejo uvedbo izvozne promocijske misije v vrednosti 25.000 crore rupij v šestih letih in moratorij na izvozna posojila. Izvozniki so zaprosili za pomoč pri likvidnosti, vse zadeve pa so v obravnavi vlade. Razpršitev izvoza, novi sporazumi o prosti trgovini in rastoči domači trg naj bi indijskim izvoznikom pomagali ublažiti vpliv ameriških carin.

Senatorica Elizabeth Warren je kritizirala carinsko politiko prejšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, saj naj bi trgovinski partnerji ZDA zaradi nje dojemali kot nezanesljive. Warrenova trdi, da so carine zvišale stroške, ki so občutljivi na carine, odložile naložbe v proizvodnjo in prisilile Federal Reserve, da ohranja višje obrestne mere. Medtem ko Bela hiša verjame, da so carine koristne za ameriške volivce, David Mericle, glavni ekonomist pri Goldman Sachsu, meni, da carine verjetno ne bodo povzročile dolgotrajnega obdobja inflacije, in napoveduje tri znižanja obrestnih mer v ZDA letos. Kanadska centralna banka pa je v veliki meri ostala na stranskem tiru glede znižanja obrestnih mer, saj ocenjuje vpliv ameriških carin na gospodarstvo.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je uvedel podvojene carine na uvoz iz Indije, ki zdaj znašajo 50 %. Ta poteza bi lahko resno ogrozila odnose med Washingtonom in New Delhijem ter potencialno prizadela več tisoč proizvajalcev in trgovcev. Poleg tega bi lahko dvig tarif povzročil tudi višje cene za ameriške potrošnike. Po poročanju medijev naj bi bila uvedba carin povezana z nakupom ruske nafte s strani Indije.